Akreditacija študijskih programov:

Podatki o akreditacijskih postopkih od leta 2001 nazorno pokažejo, da se je število vlog za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov iz leta v leto stalno povečevalo; v letu 2006 jih je bilo samo za nove študijske programe kar 84 (npr. v letu 2001  20, v letu 2003 25, v letu 2005 79). V letu 2007 je odločanje akreditacijskih postopkov prevzel akreditacijski Senat, ki je na ta način razbremenil Svet RS za visoko šolstvo. Sprejel je 6 novih zavodov in 101 nov študijski program od tega 58 dodiplomskih in 43 podiplomskih.

Po dosedanjih izkušnjah traja postopek akreditacije študijskega programa od pol leta do enega leta. Ker morajo biti po noveli zakona sprejeti vsi »bolonjski« študijski programi do leta 2009/2010, pričakujemo, da bo svet oziroma senat za akreditacijo v prihodnjih letih dobil v postopek nekaj sto vlog študijskih programov.

Evalvacija visokega in višjega šolstva:

Gre za popolnoma nove naloge, ki naj bi jih po »starem« zakonu opravljala posebna javna agencija. Vzpostaviti bo treba celoten sistem ter določiti merila za preverjanje, zagotavljanje in ugotavljanje kakovosti vseh visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol, študijskih programov, znanstveno-raziskovalnega, umetniškega in razvojnega dela. Če pogledamo samo prenavljajoče se programe v visokem šolstvu, bo treba izdelati evalvacijska poročila za okrog 700 programov, k tem pa je treba dodati še višješolske študijske programe in na novo nastajajoče programe v visokem in višjem šolstvu. Številka se seveda še poveča, če k naštetemu prištejemo na novo nastajajoče visokošolske zavode in višje strokovne šole.

Poleg tega bo treba usposobiti evalvacijske komisije, usmerjati njihovo delo, spodbujati samoevalvacije, sodelovati z visokošolskimi zavodi, višjimi strokovnimi šolami, strokovnimi sveti za posamezna področja vzgoje in izobraževanja ter znanosti in tehnologije, ministrstvom za šolstvo in šport ter drugimi. Nujna bo čimprejšnja včlanitev v ENQA, stalno sodelovanje z visokošolskimi in višješolskimi institucijami iz Evropske unije in tujine ter z institucijami, pristojnimi za evalvacijo v teh državah.
V skladu z usmeritvami EU pri vzpostavitvi skupnega evropskega visokošolskega prostora, katerega poglavitni dejavnik je evalvacija, bo treba pripraviti evalvacijske analize ter objavljati letna nacionalna evalvacijska poročila.

Habilitacija visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev:

Tudi na tem področju novela zakona določa nove naloge. Poleg mnenj oziroma soglasij samostojnim visokošolskim zavodom o izvolitvi v nazive bo treba oblikovati habilitacijske komisije, izdajati odločbe o  izvolitvi v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev in voditi prvo- in drugostopenjske postopke.

Tudi podatki za soglasja, izdana k izvolitvam v nazive, kažejo, da se je njihovo število v primerjavi z letom 2001več kot podvojilo: z 48 na102 v letu 2006.